Tende za terase so bile popolna adicija k naši terasi

Že kar nekaj časa nazaj, smo si pred hišo uredili zelo prijetno teraso, na kateri pa smo lahko nato imeli razna zunanja kosila in pa kakšne piknike s prijatelji. Tako pa smo do te ideje, da bi si uredili teraso prišli, ker smo imeli okoli hiše kar velik vrt, tako da se nam je ta zdel relativno neizkoriščen in smo zato želeli ta vrt nekoliko bolje izkoristiti.

No tako pa nam je bila ta terasa zelo všeč, vendar pa je imela eno pomanjkljivost, ki pa je postala zelo tečna. Ta pomanjkljivost pa je bila, da je bila terasa skoraj celoten dan pod soncem, oziroma je na njo skoraj celoten dan pripekalo sonce, ker nismo imeli nobene sence. To pa nam je nato otežilo zunanja druženja, saj smo imeli skozi dan samo kakšni dve uri sence.

Tende za terase so bile popolna adicija k naši terasi

Zato pa smo se sedaj odločili, da bomo morali glede tega nekaj narediti, saj smo želeli imeti bolj fleksibilen čas, kdaj smo lahko na terasi. Tukaj pa so bile nato popolna rešitev za to težavo, tende za terase. Te tende za terase, pa bi nam omogočale ravno to, da bi lahko imeli skozi celoten dan senco, kar pa bi nam nato nadaljnjo omogočalo, da bi lahko imeli kosila, piknike ali pa druženja na terasi, kadarkoli bi želeli, saj nas sonce pri temu ne bi več oviralo.

No zato pa smo nato res izvedli ta nakup, ter smo naši terasi dodali tende za terase. S tem nakupom pa smo bili nato več kot zadovoljni, saj je to rešilo vse težave, ki smo jih imeli, ter smo bili tako res zelo veseli, da smo končno lahko končali s svojo teraso, oziroma z delom na naši terasi, kajti to se je sedaj že vleklo kar nekaj časa, ter je tako bil že skrajni čas, da smo s tem projektom zaključili. …

Senčila nam omejijo prostor

Ko pogledamo nazaj življenje in naše babice in dedke, se redko kdaj spomnimo, da so hišo krasila senčila, bolj kot ne je lipa pred hišo, delala edino senco. Otroci so se po navadi vedno igrali na soncu in nobeden jih ni nikoli podil, naj gredo iz sonca v senco, bolj kot ne senčila niso obstajala, otroci pa so sonce iskali in uživali na njem.

Danes pa je malo drugače. Se mi zdi, da vsi iščemo senčila, bilo kam gremo. Ali na kopališču, na bazenu, v planinah, doma, na kavici, čisto vsepovsod predenj bi želeli uživati v trenutku se prepričamo, če so senčila v bližini. Tako smešno se mi vse skupaj zdi, prav spomnim se, ko sem bila mala, kako me je babica okregala, če sem sedela v senci in mi rekla, naj grem na sončka, danes pa mamice delajo obratno iz sončka morajo otroci v senco in prav senčila so tista, ki jih je danes skoraj preveč vsepovsod.

Vse te marele, tende, rolete nam včasih vzamejo tisti občutek svobode, kar omejeni smo z njimi. Recimo en primer morja, ko so senčila danes obvezna. Na plaži si sposodimo eno marelo in si naredimo senco, da bo naš otrok sedel in ležal v senci. Se sploh zavedamo, kako senčila omejujejo otroka. Tako mora otrok sedeti in se igrati na slabih dveh metrih. V bistvu mu omejujemo gibanje in tako otrok preživi dan na plaži na slabih dveh metrih, tam se igra ,je in počiva. Kar groza me je, kako smo se omejili, senčila pa so tista ki nas omejujejo. Včasih so otroci tekali po vsej plaži sem ter tja, le malokrat so prišli k brisači, da se malo pogrejejo in že so spet bili po vsej plaži. Tako je prav in senčila ne bi smela tako vplivati na naše gibanje.

 …