Moja jutra so zadnje čase večinoma kaotična, kar pa pomeni veliko zmede, nerodnosti in nekaj, kar moja pvc vrata pogosto občutijo jaz pa tudi v zameno. Od tega, da se mi velikokrat zgodi, da po nesreči preveč zaloputnem z njimi in zbudim celo hišo do tega, da jih brcam, in seveda tega, da mi one vrnejo nazaj s kakšno buško. Sicer je vseeno bolje, da samo loputam z vrati, če že in jih ne brcam, ker ta del ni ravno prijeten zame.

Mislim, da se vsaj enkrat na mesec uspem brcniti z mezincem v pvc vrata, kar me vedno stane neznosno bolečine. Ampak ne morem si pomagati, ker seveda hodim bosa in ker hitim. Sicer poskušam imeti bolj mirna jutra, in ko uspem dovolj zgodaj vstati, potem ni nobenih težav. Žal se mi pa večeri hitro zavlečejo do poznih ur, kar pa potem pomeni, da rada zjutraj podaljšam kakšne pol ure in tako pristanem v časovni stiski. In ko se to zgodi pvc vrata, prenašajo loputanje ter cela hiša glasno juto. Sicer smo pa vsi bolj glasne narave, tako, da mi vse vrnejo slej kot prej in nič namenoma.

Ta teden sem se že drugič brcnila v ista pvc vrata z istim mezincem. Že prvič sem priletela z nogo tja, kakor da želim zadeti gol iz stotih metrov in sem skoraj padla na tla, ampak sem na srečo samo obsedela. Še dobro, da je moj mezinec kakor, da bi bil brez kosti in je že marsičesa navajen. Danes pa zopet, še preden sem se dobro prebudila. Pritekla sem iz kopalnice in „bum“ direktno v vrata. Seveda sem pokleknila na tla od bolečine in sledilo je pet minut tega. Potem pa se je konč
no umirilo in v smehu sem okregala svoja pvc vrata, ker seveda so vedno one krive po tem, in ne jaz, ter nadaljevala svojo jutranjo raztresenost.…