Otroci. Tako razigrani, spontani, veseli, prijazni, srečni, prijazni, pošteni… Ja, tako prisrčni, da ti kar polepšajo dan. Prav lepo jih je poleti gledati, ko se zunaj igrajo na travnikih, melanin v njihovi nežni koži, se rahlo obarva in tista bledična lička postanejo lepo rjavo obarvana.

Spomnim se, ko smo sami bili otroci. Ko so dnevi postali topli in se je dan podaljšal, starši skoraj niso vedeli, da nas imajo. Cele dneve smo se podili po travnikih, gozdovih, parkih. Kožo smo imeli črno kot zamorci, saj je melanin na soncu močno deloval. Še sreča, da nas ni opeklo, ko smo bili tako zelo veliko veni, tudi v najhujšem soncu. Tudi danes gledam otroke. Sploh poleti, ko se sončijo. Nekateri oziroma kar velika večina staršev se na plažo priplazi šele po 10h, prej ob 11h in so v največji vročini na najmočnejšem soncu, tudi z dojenčki. Res morejo imeti otroci veliko melanina ali pa imajo takšno srečo, da jih ne opeče. Ko sem opazoval, se mi ni zdelo, da jih veliko mažejo s kakšnimi raznoraznimi kramami, pa tudi otroci so ves čas v vodi.

No saj po drugi strani je sonce tudi koristno, saj se samo v poletnih mesecih s pomočjo sonca absorbira vitamin D, ki je tudi zelo koristen za naše telo. Bolj se mi smilijo tisti otroci, ki imajo manj melanina, saj jih sonce prej opeče. Nisem videl veliko takšnih, poznam pa prijatelja, ki na soncu nikoli ne potemni. Če že, ga sonce opeče, postane rdeč, se olupi in mogoče konec poletja ima za odtenek bolj temno polt.

Moji otroci so tudi veliko veni in sploh se ne spomnijo, no pa tudi jaz ne, da bi se kdaj namazali, predno grejo ven. K sreči imamo vsi v družini temnejšo polt oziroma je melanin v naši koži prisoten v večji količini in se zato lažje brezskrbno podimo naokoli, tudi ko je zunaj zelo močno sonce.…