Zdravje mora vedno biti na prvem mestu, se zavedamo vsi v družini od kar je bila pri nas potrebna kemoterapija moje sestre. Ko enkrat daš to skozi, potem veš, kaj pomeni nasmeh, lep dan, dan brez bolečin, brez razmišljanja o zdravju in o samem življenju. Takrat se ne pritožuješ več zaradi brezveznih stvari, takrat ne jamraš več, če te nekaj malo boli in ne povzročaš nepotrebnega trenja, ker veš, kako neumno je bilo vse to. 

Če je kemoterapija uspešna in si ozdravljen bolezni, pa se tebi in celi tvoji družini odpre cel svet. To je čas, ko resnično zaživiš in ceniš vsak dan. Vsi se bojimo bolezni, vendar kar hitro v tem tempu tudi pozabimo, da moramo skrbeti za svoje telo, če ne bo bolezen slej ko prej potrkala na vrata. Nekateri pravijo, kar naenkrat je prišla bolezen in kemoterapija, ne ni kar naenkrat , to se je dogajalo počasi, vendar se tega nismo zavedali. Takrat si po navadi rečemo, kaj vse bi dal, da bi lahko čas zavrtel nazaj in boljše skrbel za svoje zdravje, pa se ne da več, takrat lahko greš samo naprej.

Mislim, da bi se vsi strinjali z trditvijo, da bolezen in kemoterapija spremeni pogled na življenje celotni družini, da takrat razmišljamo drugače, da se borimo, nočemo obupati, bodrimo eden drugega in skupaj jočemo in se smejimo, ko je vsega konec in je bolezen ozdravljena.

Ljudje bi se morali bolj zavedati, kaj imajo ko imajo zdravje, morali bi se zavedati, kaj vnašajo v svoje telo in skrbeti za telo. Ne pa takrat, ko bolezen in kemoterapija že potrka na vaša vrata, ja je prav, da se borite, vendar nikoli ne smete obupati, takrat imate še priložnost, da jo zgrabite z obema rokama in premagate bolezen, kemoterapija naj bo čimprej preteklost, sedanjost pa naj bo v vaših rokah, da bo zdrava, to pa pomeni skrb za vaše telo. …